If-elif-else stavek uporabljamo, kadar mora program kaj narediti pri različnih pogojih. Splošna oblika stavka je
if logicni izraz: stavki1 else: stavki2
lahko pa je tudi samo kot
if logicni izraz: stavki
Stavki v prvem delu se izvedejo, če je pogoj izpolnjen in za delom else, če pogoj ni izpolnjen. Imamo pa lahko tudi še daljšo verzijo z več pogoji
if logicni izraz 1: stavki1 elif logicen izraz 2: stavki2 elif logicen izraz 3: stavki3 elif .....: ........... Else: stavki-else
While zanko uporabljamo, kadar mora program narediti neznano število ponovitev. Splošna oblika stavka je
while pogoj: stavki
For zanko uporabljamo, kadar mora program narediti znano število ponovitev. Splošna oblika stavka je
for x in list: stavki
x je element lista, začne pri prvem element lista in konča pri zadnjem. Namesto lista je lahko tudi datoteka, če pa želimo, da gre po številkah, naredimo list številk z ukazom range(spodnja meja, zgornja meja)
Spremenljivke imajo v pythonu eno izmed naslednjih oblik:
List je seznam imen spremenljivk, ki so ločene z vejico.
Print ima možnost formatiranega pisanja. To delamo tako, da formatiramo in izpisujemo nize. Najpogostejša sta načina f-niz in .format(). f-niz se vedno začne s f pred prvim narekovajem in omogoča zelo splošno oblikovanje.
Vrednost, ki jo želimo znotraj niza oblikovati, damo v zavite oklepaje:
f'besedilo... {ime1:fmt1} ... besedilo...'
V zavitih oklepajih je ime1 ime vrednosti, ki jo želimo oblikovati in zapisati, fmt1 pa je format za oblikovanje. Lahko je w.df za realna števila z decimalko, w.de za realna števila z eksponentom, w.dg za splošni format, ws za niz znakov. w predstavlja (minimalno) skupno širino, d pa število mest za decimalno piko.
V kolikor vam kakšna podrobnost ni jasna, mi sporočite.
Nazaj na osnovno stran za predmet Modeliranje kemijskih sistemov.