Programiranje v fortranu, 1. del

Fortranski program vedno začnemo z ukazom program kateremu sledi ime, ki se mora začeti s črko ter lahko vsebuje le črke, številke in _. Program zaključimo z ukazom end dodamo pa še program in isto ime kot v prvi vrstici.

Shema programa

Fortranski program je shematično predstavljen kot

PROGRAM    ime_programa
   [deklaracijski del]
   [izvajalni del]
END PROGRAM ime_programa

V deklaracijskem delu navedemo imena in tipe vseh spremenljivk in constant, ki jih uporabimo v programu.

V izvajalnem delu imamo ukase branja, pisanja, aritmetike itd.

V podprogramskem delu napišemo nove funkcije in podprograme.

Simboli, ki jih prepozna fortran

Fortran prepozna samo naslednje znake:

Črke:
A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z a b c d e f g h i j k l m n o p q r s t u v w x y z

Števke:
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

Posebne znake:
presledek
' " ( ) * + - / : = _
! & $ ; < > % ? , .

Pisanje na zaslon

Fortranski program uporablja za pisanje na zaslon ukaz print in za pisanje na zaslon ali v datoteke ukaz write.

print* spremenljivka, izraz, niz
write (*,*)spremenljivka, izraz, niz

Ukaz se začne s print* ali write (*,*) in nadaljuje s poljubno spremenljivko, izrazom ali nizom, ki so med seboj ločeni z vejico. Pri spremenljivkah napiše vrednost spremenljivk, izraze izračuna in napiše končno vrednost, nize pa napiše natančno, kot je niz napisan znotraj narekovajev. Če napišemo samo

print* 
write (*,*)

program samo preskoči vrstico, se pravi naredi prazno vrstico. Vsak print ali write ukaz začne pisati v novi vrstici.

Če ukaza vsebujeta več podatkov za izpis, kot je dolžina ene vrstice, ukaz nadaljuje pisanje v drugi vrstici.

Branje s tipkovnice

Fortranski program uporablja za branje iz tipkovnice ali datotek ukaz read.

read (*,*)spremenljivka, niz

Ukaz se začne s read (*,*) in nadaljuje s poljubno spremenljivko ali nizom, ki so med seboj ločeni z vejico. Računalnik vzame le toliko podatkov, koliko ima pri readu spremenljivk. Če mu jih vnesemo preveč, le te ignorira. Prav tako moramo paziti, da vnašamo pravo vrsto podatkov. Če beremo cela števila moramo vnesti cela števila itd.

read (*,*)

program čaka, da pritisnimo enter. Če mu še vnesemo kakršenkoli podatek, računalnik le to ignorira.

IMPLICIT NONE in deklaracija spremenljivk

Ukaz "implicit none" po stavku program zahteva, da programer deklarira vse spremenljivke in konstante, ki jih bo uporabil v programu. To je dober način programiranja. V fortranu imamo lahko cela, realna in kompleksna števila, nize ter logične spremenljivke.

Imena spremenljivke

Imena spremenljivk ne smejo biti daljša od 31 znakov. Prvi znak mora biti črka, naslednje pa so lahko tudi številke in podčrtaj.

Aritmetične operacije

V fortranu imamo za seštevanje in odštevanje običajni plus (+) in minus (-). Za množenje uporabljamo *. To moramo uporabiti pri vsakem množenju. Za množenje 2 in a tako napišemo 2*a ali a*2 in ne 2a. Za deljenje uporabimo / in za potenciranje **.

Komentarji

Vsi znaki desno od !, če ! ni znotraj narekovajev, so komentarji. Komentar je lahko cela vrstica ali samo del vrstice. Komentarje prevajalnik ne upošteva pri prevajanju in so le za naše razumevanje delovanja programa.

Nadaljevanje vrstice

Fortran 90 ni povsem jezik prostega formata. Vsak stavek mora biti v svoji vrstici. Če pa je stavek predolg, se lahko nadaljuje v drugo vrstico, znak nadaljevanja je & in ni del stavka.

V kolikor vam kakšna podrobnost ni jasna, mi sporočite.

Nazaj na osnovno stran za predmet Uporaba numeričnih metod v kemiji.